Zaščita fotonapetostnih polj

Ko govorimo o sončnih elektrarnah velikih moči in 1500 V napetosti na enosmerni strani razsmernika, lahko razmišljamo o različnih rešitvah kako takšen sistem projektirati in kasneje zagnati v obratovanje. Obstaja več načinov pretvorbe enosmerne napetosti v izmenično.

Anže Jerman Produktni vodja

Ustrezna zaščita pogonov motorjev

V današnji industriji se izogibanje »izpadom delovanja« lahko enači z ustvarjanjem dobička

Zgornja trditev vse bolj odraža aktualne razmere v industriji. Zanesljivost proizvodnih sistemov postaja vse pomembnejša – in bo v prihodnje še bolj. Vsi si želimo, da bi naše naprave delovale brezhibno, a kadar pride do okvare, jo je treba odpraviti čim hitreje, saj vsaka ura izpada pomeni izgubo prihodka. Kljub prepričanju mnogih projektantov, da je mogoče motorne pogone zaščititi zgolj z inštalacijskimi odklopniki, izkušnje kažejo, da notranji del frekvenčnega pretvornika ostaja nezaščiten pred kratkimi stiki.

Ključne besede: mehki zagon, frekvenčni pretvornik, IGBT, varovalke za zaščito polprevodnikov.

Brane Lebar Specialist za produktno skupino

Varovalke za enosmerne napetosti
DC in PV – varovalke za enosmerno napetost in fotonapetostne varovalke

Uvod

Poznamo varovalke in »varovalke«. Posledica uporabe neustrezne električne varovalke v neustreznem električnem tokokrogu je lahko njen razpok/eksplozija in/ali uničenje sosednjih naprav. Še hujše posledice se lahko pojavijo ob uničenju zaščitene naprave – transformatorja, inverterja – ali ob poškodbi električne inštalacije. V članku predstavljamo problematiko delovanja varovalk v enosmernih (DC) električnih tokokrogih ter nekaj primerov uporabe varovalk v fotonapetostnih (PV) sistemih, priključenih na javno omrežje.

Viktor Martinčič Produktni vodja za varovalke, predsednik tehničnega odbora IEC za varovalke TC 32

Zakaj sploh uporabljamo varovalko?
Varovalka je le ena izmed številnih naprav v električni inštalaciji, ki je kot »žrtveni« element vgrajena v tokokrog. Varovalke so zasnovane tako, da lahko prekinejo električni tokokrog, ko v njem nastopi prevelik električni tok – zaradi preobremenitve ali druge napake. S prekinitvijo tokokroga se preprečijo nadaljnje poškodbe drugih elementov, ki bi nastale, če zaščitne naprave – v tem primeru varovalke – ne bi bilo. Kot rečeno, je varovalka do neke mere »žrtvovana«, saj se ob delovanju uniči in jo je treba zamenjati.

Pravilno izbrana varovalka lahko prepreči požar ali druge poškodbe, ko se nepričakovano poslabša stik povezovalnega kabla (npr. v tokokrogu PV modul – inverter), ko povezovalni kabel razdelilne omarice nenadoma pride v stik z ozemljitvijo, ob kratkem stiku zaradi padlega vijaka in/ali ko do uničenja izolacije in posledičnega kratkega stika pride zaradi živali.

Splošno je znano, da se pri dolgotrajni preobremenitvi ali ob kratkem stiku – ne glede na vzrok – talilni element v varovalki pretrga. Če je povezovalni kabel pravilno dimenzioniran (njegova tokovna obremenljivost mora biti višja od nazivne vrednosti toka varovalke), bo varovalka delovala pravočasno in tako preprečila gorenje izolacije in nadaljnjo škodo.

Kategorizacija varovalk
Varovalke razvrščamo glede na nazivni tok, nazivno napetost, nazivno prekinilno zmogljivost ter glede na to, ali so primerne za uporabo v tokokrogih z izmeničnim (a.c.) ali enosmernim tokom (d.c.).

Nazivni tok varovalke je vrednost toka, ki ga lahko neprekinjeno prenaša brez poslabšanja lastnosti pri predpisanih pogojih.

Nazivna napetost je vrednost napetosti, pri kateri varovalka lahko ugasne nastali oblok, ne da bi vplivala na okolico.

Nazivna prekinilna zmogljivost je vrednost pričakovanega toka, ki ga je varovalka sposobna prekiniti pri navedeni napetosti in v predpisanih pogojih uporabe in obnašanja.

Ali so AC in DC varovalke enake?

Ne, niso. Njihovi talilni elementi – najpomembnejši del vsake varovalke – so različni. Pri primerjavi sposobnosti prekinitve AC in DC tokov moramo upoštevati, da pri AC pogojih tok več kot desetkrat na sekundo prečka ničlo, kar olajša gašenje električnega obloka.

Prekinitev DC toka je bistveno težja, saj kratek stik teče le v eno smer, vse dokler se oblok ne ugasne.
Talilni element v DC varovalkah mora biti zasnovan tako, da z »zadostno močjo« prekine tok v tokokrogu, ko ta predolgo presega dopustno vrednost. To se mora zgoditi v najkrajšem možnem času, da se ob gašenju učinkovito ugasne tudi električni oblok.

DC talilni vložki so relativno kompleksni elementi z vrsto medsebojno povezanih posebnosti. Zato je njihova cena nekoliko višja od »običajnih« vložkov. Nekateri vložki so označeni tako z AC kot tudi z DC dopustno nazivno napetostjo.
Nizkonapetostne varovalke (pretežno za industrijsko rabo, standard IEC 60269-2, Ed. 3, 11/2006) imajo minimalno določeno prekinilno zmogljivost 50 kA a.c. in 25 kA d.c.
Prekinilno zmogljivost varovalk v tokokrogih z večjo časovno konstanto (npr. z velikimi DC motorji) je treba ustrezno prilagoditi – deratirati. Obratno pa v omrežjih, kjer velike induktivnosti ne pričakujemo, npr. pri baterijskih napajalih, lahko pričakujemo tudi večjo prekinilno zmogljivost od nazivno deklarirane.

Na prekinilno zmogljivost talilnega vložka moramo gledati skozi prizmo časovne konstante obravnavanega tokokroga.

Podrobnejše informacije praviloma zagotovi proizvajalec talilnih vložkov ali pa se določijo in potrdijo s preskušanjem. Od proizvajalca je odvisno, ali svoje izdelke preskuša le pri AC napetostih (kar je običajno) ali tudi pri DC.

Na slikah 1 in 2 so prikazane tabele standardnih preskusov za NH talilne vložke, ločeno za DC in AC napetosti (glej IEC 60269-2). V tabeli na prvi sliki so dodane zahteve glede vrednosti časovne konstante (induktivnosti) DC tokokroga. Vrednost mora biti med 15 in 20 ms.

Kakšen je vpliv časovne konstante na tokokrog?
V praksi lahko zaščitne naprave, kot so odklopniki ali talilni vložki, delujejo neustrezno, če je časovna konstanta (induktivnost) tokokroga previsoka. Z drugimi besedami: zaščitna naprava morda ne more ugasniti obloka…!
Previsoke časovne konstante so lahko zelo neugod­ne za pravilno delovanje zaščitnih naprav. Težave se lahko pojavijo tudi pri napetostih, nižjih od nazivnih, in pri kratkostičnih tokovih, manjših od nazivne prekinilne zmogljivosti zaščitne naprave.

Z dolžino povezovalnega kabla narašča upornost tokokroga. Z večanjem razdalje med vzporednima vodnikoma (pozitivni in negativni pol) narašča tudi induktivnost. Podobno velja za kapacitivnost, le da se njena vrednost ne spreminja enakomerno.
Trije omenjeni dejavniki (upornost – R, induktivnost – L, kapacitivnost – C) določajo časovno konstanto T tokokroga, izraženo v ms (milisekundah). Posebno pozornost je treba nameniti praktični izvedbi povezovanja vseh elementov v tokokrogu.

Ali so DC varovalke uporabne tudi na področju obnovljivih virov energije?
Da, eno najhitreje razvijajočih se in najpomembnejših področij proizvodnje električne energije je nedvomno sončna (fotonapetostna, PV) energija. Električna energija nastaja v sončnih elektrarnah, kjer polprevodniške sončne celice pretvarjajo sončno svetlobo neposredno v električno energijo.

Na sliki 3 je prikazana shema standardnega fotonapetostnega sistema, priključenega na javno elektroenergetsko omrežje. V nadaljevanju elemente fotonapetostnega sistema označujemo s PV (iz Photo Voltaic), npr. PV varovalke, PV moduli, PV sistem ipd.

Uporaba varovalk v PV sistemih je različna in večinoma odvisna od predpisov in tehnične prakse posamezne države. V ZDA, Kanadi in Mehiki se pri načrtovanju PV sistemov večinoma držijo dokumenta/pravilnika »Photovoltaic Power Systems – Suggested practices«, ki ga pripravlja NEC (National Electrical Code).

V vseh PV sistemih, priključenih na javno omrežje, je UPORABA PV VAROVALK OBVEZNA. V Evropi je slika nekoliko drugačna.

Medtem ko so v Nemčiji glede uporabe posebnih varovalk za PV sisteme precej zadržani, je stanje v Španiji in Italiji drugačno. Po težavah, ki so jih imeli v preteklosti (poškodbe inštalacij in razdelilnih omar – glej slike 4, 5 in 6), so se odločili, da je uporaba talilnih vložkov OBVEZNA.

Preden nadaljujemo z opisom zaščite pred kratkimi stiki v PV sistemih, na kratko opišimo delovanje komponent sončne inštalacije.
Za proizvodnjo električne napetosti (energije) iz sončne energije uporabljamo polprevodniške (mono- ali polikristalne) silicijeve sončne celice, ki ob osvetlitvi ustvarjajo električno napetost.

Sončne celice velikosti 12,5 × 12,5 cm ustvarjajo približno 0,6 V napetosti in do 3,5 A električnega toka. Za doseganje višjih napetosti celice med seboj vežemo zaporedno. Tako povezane celice imenujemo »PV modul« – glej sliko 7.

Moduli so pri proizvajalcu sestavljeni tako, da je več celic električno povezanih, skupna površina pa znaša približno 1,5 do 2,5 m². Tak modul ustvarja 30–60 V enosmerne napetosti.
Dosežena napetost enega modula je približno 30 V DC. Ta napetost je konstantna in se spremeni le, ko modul ni osvetljen. Modul ustvarja tudi izhodni tok, običajno 4–7 A, odvisno od tipa modula. Za višje tokove PV module vežemo vzporedno – dobimo »nize« – in dosegamo izhodne tokove reda 25–35 A.
Ta tok napajamo v »DC/AC inverter«. Gre za elektronsko napravo, ki pretvarja DC tok (napetost) v AC tok (napetost) – glej sliko 4. AC tok/napetost se nato preko drugih elementov – galvansko ločenega transformatorja, merilnega sistema in glavnega odklopnika – oddaja v javno omrežje.

Na sliki 3 je prikazano, da je več modulov povezanih zaporedno. Primer PV razdelilne omare je prikazan na sliki 8.

Primer dveh nivojev zaščite v PV sistemih:
1. nivo zaščite je namenjen posebej izklopu DC kratkih stikov na območju panelov – neposredno ob solarnih talilnih vložkih (v nadaljevanju CH10 gPV), vstavljenih v cilindrične ločilnike tipa PCF DC (glej sliko 9).

Prvi nivo omogoča fizično in električno ločitev vsakega posameznega panela. Pomembno je poudariti, da je ločilnik nameščen tako na pozitivnem kot na negativnem polu. V našem primeru na sliki 9 je v panel povezanih sedem modulov. Za njihovo zaščito pred kratkim stikom potrebujemo 14 ločilnikov PCF DC z ustreznimi CH10 DC talilnimi vložki gPV.

2. nivo zaščite s talilnimi vložki je običajno nameščen blizu priključka na inverter in je električno povezan s cilindričnimi ločilniki prvega nivoja. Talilni vložki, običajno NV DC z nazivno DC napetostjo 750 V ali več, so nameščeni ob NH ločilniku, ki omogoča varen in hiter električni izklop inverterja ter celotnega enosmernega dela s PV paneli.

Na tem nivoju se uporabljajo NV DC talilni vložki z DC napetostjo 750 V do 1100 V, ki so del proizvodnega programa ETI d.d. Predstavljeni primer seveda ni edini; druge bomo predstavili v prihodnjih člankih.

Viri:

• NEC »Photovoltaic Power Systems – Suggested practices«
• Notranja poročila in znanje ETI
• Code Corner – Photovoltaic Systems Assistance Center, Sandia National Laboratories

UPORABA RCBO KOT NAPREDNE ZAŠČITE V NIZKONAPETOSTNIH ELEKTRIČNIH INŠTALACIJAH

Povzetek:

RCBO je okrajšava za »Residual Current circuit Breaker with integral Overcurrent protection« – zaščitno stikalo na diferenčni tok z integrirano nadtokovno zaščito. V osnovi gre za kombinacijo dveh naprav, in sicer MCB – inštalacijskega (miniaturnega) odklopnika in RCCB – stikala na diferenčni tok. V članku so predstavljene osnovne informacije o RCBO, pa tudi primeri uporabe RCBO v sodobnih nizkonapetostnih električnih inštalacijah. Namen članka ni podrobno razlagati vsebine IEC produktnih standardov, temveč podati praktične informacije, kako in kje RCBO uporabljati kot napredno zaščito v sodobnih nizkonapetostnih inštalacijah.

1. Uvod

Na splošno morata biti v nizkonapetostni električni inštalaciji zagotovljeni dve osnovni zaščiti. Prvič, zaščita vodnikov in drugih prevodnih delov pred pregrevanjem zaradi nadtokov, in drugič, zaščita ljudi pred električnim udarom ob dotiku delov pod napetostjo (»živi deli«).

Msc. Mitja KOPRIVŠEK univ. dipl. inž. el.

 

2. Uporaba MCB

Že vrsto let se zaščita vodnikov pred pregrevanjem in zaščita ljudi pred električnim udarom pri posrednem dotiku živih delov zagotavlja z MCB-ji. Na sliki 1 sta prikazana tipična predstavnika MCB: enopolni MCB z nazivnim tokom od 6 A do 63 A ter enopolni + nevtralni (1P+N) prav tako v enem 18-mm modulu. Na isti sliki (slika 1) je prikazana tudi vezalna shema. Pomemben tehnični podatek MCB je časovno-tokovna karakteristika po mednarodnem standardu IEC 60898. Grafični prikaz teh karakteristik, imenovanih tudi B, C in D, je prikazan na sliki 2.

 

Na splošno časovno-tokovna karakteristika pokriva vsa območja nadtokov:

2.1. Preobremenitev

– varuje vodnike in kable glede na njihovo tokovno nosilnost,

– pomembno je vedeti, da imajo vse tri karakteristike B, C in D enako obnašanje v območju preobremenitve. To obnašanje je usklajeno s tokovno nosilnostjo vodnikov, kot jo opisuje standard IEC 60364-5-52. Zaključek: MCB po IEC 60898 so zelo primerni za zaščito vodnikov pred preobremenitvijo.

– Praktična priporočila:

o Za zaščito 1-faznega kabla (dva obremenjena vodnika) s presekom 1,5 mm² in 2,5 mm² lahko kot zaščitne naprave pred preobremenitvijo uporabimo naslednje MCB:

– Za 1,5 mm² v večini primerov MCB z nazivnim tokom 10 A ali 13 A, odvisno od izolacijskega materiala in vrste kabla/vodnika,

– Za 2,5 mm² v večini primerov MCB z nazivnim tokom 16 A ali 20 A, ponovno odvisno od izolacije in vrste kabla/vodnika.

 

2.2. Kratek stik

– Obnašanje MCB pri kratkem stiku se uporablja za zaščitno funkcijo »samodejni izklop ob napaki« (fault protection),

– vsi tehnični pogoji za uspešno in učinkovito zaščito ob napaki so predpisani v standardu IEC 60364-4-41; pomemben podatek je impedanca zanke napake,

– MCB z značilnostjo B izvede takojšnji izklop, ko tok napake doseže 3- do 5-kratnik nazivnega toka MCB, MCB C pa izklopi v območju 5- do 10-kratnika,

– Priporočila:

o za inštalacijske veje z neinduktivnimi bremeni (razsvetljava, grelci ipd.) je primerna karakteristika B,

o za veje z bremeni z visokimi zagonskimi tokovi (elektromotorji, transformatorji, električno orodje, sesalniki ipd.) priporočamo karakteristiko C, v nekaterih primerih celo D,

o uporabljajte MCB z najmanj 6 kA prekinilne zmogljivosti in razredoma omejevanja toka 3.

– Pojasnilo:

o MCB s karakteristiko C izklopi trenutno pri dejanskem toku med 5- in 10-kratnikom nazivnega toka. V praksi je nastavitvena točka pogosto okoli 7-kratnika In. Če je zagonski tok ≥ 8× In, bo MCB izklopil – pojav t. i. neželenih (nuisance) izklopov,

o pri karakteristiki B se takšni neželeni izklopi pojavljajo pogosteje in motijo normalno uporabo,

o z uporabo karakteristike C se takšni izklopi bistveno zmanjšajo oziroma odpravijo.

 

3. Uporaba RCCB pri zaščiti ob napaki

 

Tehnično načelo delovanja RCCB (Residual Current Circuit Breaker) temelji na tokovnem transformatorju za diferenčni tok, ki zazna zelo majhne vrednosti tokov napake, ki tečejo z mesta napake po zanki napake in po PE vodniku. »Zaščita ob napaki« se pogosto imenuje tudi »zaščita pred posrednim dotikom živih delov«.

 

Na sliki 3 je prikazano osnovno načelo: – če ni napake, sta vhodni in izhodni tok enaka in ni sekundarne inducirane napetosti, zato ni prožilnega toka za odpiranje RCCB; – če pride do napake v napravi, že majhna razlika med vhodnim in izhodnim tokom inducira sekundarno napetost in sproži delovanje RCCB.

Zahteve za RCCB so podane v standardu IEC 61008, kjer je pojasnjen širok nabor izdelkov. Glavna merila razvrstitve so:

– število polov: 4P, 2P,

– nazivni tok: od 16 A do 63 A in do 125 A,

– tip diferenčnega toka:

o sinus 50 Hz: tip AC,

o sinus 50 Hz in pulzirajoči DC: tip A,

– nazivni diferenčni tok: 10 mA, 30 mA, 100 mA, 300 mA, 500 mA,

– časi izklopa: takojšnji, zakasnjeni (selektivni).

RCCB se široko uporabljajo kot zaščita ob napaki v sistemih TT, TN-S, TN-C-S in IT. V sistemih TN-C, kjer sta N (nevtralni) in PE (zaščitni) združena v en PEN vodnik, RCCB ne smemo uporabljati.

 

3.1. RCCB

Na sliki 4 je praktičen primer RCCB 2-polnega, tip A, 30 mA, ki se najpogosteje uporablja za zaščito ob napaki v enofaznih stanovanjskih inštalacijah. Nazivni tok je običajno 16 A, 25 A, 40 A, 63 A ali celo 80 A. Slika 4 vključuje tudi vezalno shemo. Jasno je razvidno, da RCCB zagotavlja le zaščito ob napaki in ne nadtokovne zaščite.

 

4. Dodatna zaščita pri neposrednem dotiku živih delov

 

Slika 5 prikazuje primer uporabe RCCB z diferenčnim tokom 30 mA v sistemu TN-C-S.

V tem primeru ne govorimo o napaki v inštalaciji ali napravi (npr. kuhinjski aparat), temveč o možnosti nenamernega neposrednega dotika živega vodnika. Iz poskusov, standardov in literature je znano, kakšen je vpliv električnega toka na človeško telo. Splošno pravilo: tok skozi telo, enak ali manjši od 30 mA, običajno ne povzroči škodljivih posledic. Kljub temu se za otroke in starejše močno priporoča, da tok skozi telo ne preseže 10 mA. Zato je v bolnišnicah, vrtcih in drugih prostorih z občutljivimi osebami priporočljiva uporaba RCCB z nazivnim diferenčnim tokom 10 mA.

 

5. RCBO kot kombinacija MCB in RCCB

 

RCBO je okrajšava za »Residual Current Breaker with integral Over-current protection«. V bistvu gre za tehnično kombinacijo dveh izdelkov, MCB in RCCB. To pomeni, da ena naprava zagotavlja vse naslednje zaščitne funkcije:

– nadtokovno zaščito, tj. preobremenitev in kratek stik – enako kot MCB,

– zaščito ob napaki z diferenčnim delovanjem – enako kot RCCB,

– dodatno zaščito pri neposrednem dotiku živih delov – enako kot RCCB z 30 mA diferenčnim tokom.

Na trgu obstaja več konstrukcijskih rešitev, kako kombinirati MCB in RCCB v RCBO, vendar je najustreznejša rešitev kompaktni, enomodulni RCBO, prikazan na sliki 6.

 

Tak RCBO zagotavlja odlično tehnično delovanje z naslednjimi podatki:

– nazivni tok: 6, 10, 13, 16, 20, 25 A,

– časovno-tokovne karakteristike: B, C,

– nazivna prekinilna zmogljivost: 6 kA,

– razred omejevanja toka: 3,

– nazivni diferenčni tok: 10 mA, 30 mA,

– tip občutljivosti na diferenčni tok: A,

– vezalna shema s stikalnim nevtralnim vodnikom, N-pol na desni,

– dimenzije: širina 18 mm, enako kot 1-polni MCB,

– način delovanja: odvisen od napetosti,

– minimalna obratovalna napetost: 90 V,

– standard: IEC 61009.

 

5.1. Kako uporabiti tak RCBO?

Ta RCBO je odlična rešitev za dodatno zaščito tako v novih kot v obstoječih inštalacijah. Na spodnjih skicah so prikazani primeri. Prvi primer (slika 7) prikazuje standardno enofazno stanovanjsko inštalacijo, kjer je za celotno inštalacijo uporabljeno le eno RCCB za zaščito ob napaki. Težava takšne rešitve je, da se ob napaki izključi celotno stanovanje. Rešitev je prikazana na sliki 8: na vrhu inštalacije je selektivni (časovno zakasnjeni) RCCB, nižje po tokokrogu pa so v izbranih vejah RCBO z 30 mA ali 10 mA za dodatno zaščito.

Naslednji primer na sliki 9 prikazuje še boljšo situacijo: obstoječa manjša razdelilna omarica se preuredi tako, da namesto treh MCB v isto omarico (slika 10) vgradimo tri RCBO.

Kakšne so prednosti takšne prenove?

– odlična dodatna zaščita pri neposrednem dotiku živih delov,

– uporaba enako velike razdelilne omarice,

– ob napaki ne pride do izpada celotnega stanovanja,

– nizki stroški za visok nivo zaščite.

 

6. POVZETEK PRIPOROČIL

 

Na koncu podajamo nekaj priporočil, kako in katere vrste RCBO uporabiti za odlično zaščito pri optimalnem razmerju med ceno in koristjo:

– Pri vtičnicah uporabite RCBO s karakteristiko C,

– Uporabite RCBO 30 mA za vtičnice v vseh bivalnih prostorih,

– Uporabite RCBO 10 mA v prostorih z višjo zahtevo po zaščiti (bolnišnice ipd.),

– Priporočljivo je, da na en RCBO ne priključite več kot 4 vtičnice,

– Za vodnik 2,5 mm² lahko uporabite C16A ali v nekaterih primerih C20A RCBO,

– V nadrejenem nivoju vedno uporabite časovno zakasnjen, tj. selektivni RCCB,

– Uživajte v varnem življenju z RCBO.

 

 

 

 

Sistemi baterijskega hranjenja energije v omrežnem merilu

Sistem baterijskega hranjenja je sestav iz zaporedno in vzporedno vezanih baterijskih celic. V baterijskem stojalu (rack) so baterijski moduli vezani zaporedno, v baterijskem polju (array) pa so baterijska stojala vezana vzporedno. Baterijska stojala so običajno v kontejnerjih in so električno povezana znotraj enosmernih (DC) zbiralnih omar, zaščitenih s talilnimi vložki (varovalkami). Baterijski kontejnerji so nato priključeni na baterijski pretvornik; električno so združeni v pretvornikovi DC zbiralni omari, prav tako zaščiteni s talilnimi vložki.

Anže Jerman Produktni vodja

Novo programsko orodje z imenom FuseSpline pomaga uporabnikom izbrati ustrezne VV talilne vložke za zaščito energetskih transformatorjev, motorjev ali kompenzacijskih (kondenzatorskih) baterij.

Postopek izbire ustreznih zaščitnih naprav v električnih inštalacijah je zelo pomemben in ga je treba vedno izvesti strokovno. To še posebej velja za visokonapetostno področje, tj. napetosti višje od 1.000 V.

Viktor Martinčič Product manager for fuse systems, Chairman of IEC technical committee for fuses TC 32

Pametni dom prihodnosti – z zaščitnimi napravami ETI

ETI je del vseslovenskega projekta, ki povezuje posamezne, na novo razvite in tehnološko napredne, a med seboj dopolnjujoče se rešitve 12 slovenskih podjetij v povsem novo in integrirano rešitev, ki bo omogočila gradnjo trajnostnega, pametnega, povezanega, uporabniku prijaznega, naprednega in zdravega bivalnega okolja.

Matija Strehar vodja razvoja elektrotehničnih izdelkov

Nove rešitve za zaščito PV sistemov

Fotovoltaika je danes eden najhitreje rastočih virov obnovljive energije in napovedi kažejo, da se bodo takšni trendi nadaljevali tudi v prihodnosti. V ETI-ju v skladu z zahtevami za zaščito okolja pripravljamo nove rešitve za zaščito PV sistemov, ki vključujejo NV talilne vložke, CH talilne vložke, podstavke, varovalčne ločilnike, prenapetostno zaščito ter ostale pripomočke, ki so potrebni za primerno zaščito ter uporabniku prijazno vgradnjo in vzdrževanje.

Anže Jerman Produktni vodja

Kategorije uporabe električnih sistemov

Pri načrtovanju sistema, ki preklaplja električno breme, je izjemno pomembno izbrati pravilen tip stikalne naprave, ki bo omogočala vklop in izklop bremena.
Električni sistemi pogosto vključujejo preklapljanje bremen za delovanje opreme. Za pravilno izbiro stikalne naprave glede na predvideno uporabo je najprej potrebno določiti obratovalne značilnosti bremena, ki ga želimo krmiliti ali preklapljati.

Aleš Semolič Tehnična podpora

Kako učinkovito zaščitimo razsvetljavo pred prenapetostjo

Prenapetostna zaščita LED razsvetljave je zelo pomembna, saj nam vse prednosti teh svetilk pomagajo zelo malo, če celoten sistem preneha delovati ob prvi večji nevihti. 

Aleksander Cilenšek Produktni vodja